![Knjiga [psi]](https://www.psi.si/wp-content/uploads/2017/04/logo-2.jpg){kind=logo}
Ko oblikujemo svojo osebnost (svet) se ne zavedamo, kaj vse smo v ta svet vgradili samo zaradi okolja. Ker naše okolje zdaleč ni človeku “naravno” prihaja do vse večjih konfliktov pri ljudeh, ki so del te družbe. Trenutno gre družba po racievi poti prevlade tega razuma v družbi, kar vnaša vse več konfliktov v svetove predvsem tistih, ki jim racio ne vlada. Nesprejemajoči ljudje v naši bližini – še posebej pa, ko gre za starše ali vzgojitelje, imajo največji vpliv na naš svet. Gre za to, kaj vse potem mi dojemamo in počnemo za občutek sreče, ki več ne izvira iz naše narave ampak iz tega, kar si mi zmotoma predstavljamo, da nas osrečuje.
Zato veliko religij tudi ponuja koncepte, ki naj bi ljudi pripeljali do sreče tako, da bi se odpovedali svojm (pre)velikim in nedosegljivim ciljem in željam. Teorija REI kaže, da to ni mogoče – torej, ne na tak način, saj se željam lahko odpovemo zgolj z našim zavednim delom razmišljanja, problem pa se tako le stopnjuje.
Za pot do notranjega zadovoljstva se tako po teoriji REI ponuja druga možnost in sicer je treba odkriti, kaj v našem svetu sploh povzroča to potrebo po naših željah in tu bomo skoraj vedno naleteli na ta konflikt znotraj našega sveta, ki rezultira iz napačnih predstav o sebi in družbi, ki smo jih sprejeli iz naše neposredne okolice. To je pa zelo težko spremeniti, saj ni vedno vse popolnoma zgrešeno, ne vemo pa, kaj je in kaj ni. Tako pride do nesprejemanja.
Obstajajo postopki, ki tudi kratkoročno spravijo naše razume do začasnega sprejemanja in mi se nekaj časa počutimo super, ampak, če ni odpravljen tudi vzrok nesprejemanja, bo do konflikta slej ko prej spet prišlo in smo spet v začaranem krogu. Imamo pa zdaj preko razumevanja teorije REI nekaj več vpogleda v vse to dogajanje in za večino predstavlja zgolj to, da razumejo razlike med našimi svetovi, že tolikšen napredek, da se njihovo število notranjih konfliktov tako zmanjša, da že s tem dosežejo visoko raven dobrega občutka, ki mu rečemo sreča.
Še dlje naprej pridejo tisti, ki jim uspe razvozlati vse to, kar počnejo zaradi drugih, ker mislijo, da je s tem, če bi bili takšni kot so v resnici, nekaj narobe. Tako začnejo odpravljati kulise, ki so jih postavili v svoj svet, da bi jih drugi videli bolj popolne in bi na tak način lažje dosegli sprejemanje, prav te kulise pa so v največji meri krive za vse te naše neuresničljive želje. Do te točke je vse razumljivo, zelo težko pa si je zdaj predstavljati vse te povezave med našim svetom in našimi željami, za katere si predstavljamo, da bi nas pripeljale do občutka sreče, ki ni nič drugega kot občutek zadovoljstva pri vseh treh razumih (racio, emocio in instinkt).
PRIMER
Oseba X v svoj svet nekje v rani mladosti sprejme predstavo, da je privlačnost med partnerji pogojena z vizualno privlačnostjo. Temu se recimo v našem svetu sploh ne morete izogniti, saj to sporočilo preži na vas z večine oglasov, revij, filmov … Vprašanje je ali to drži, in presenečeni boste nad odgovorom … da, seveda drži! Toda ne za vse enako!
Vizualna privlačnost je najpomembnejša pri tistih, ki jim vlada emocio (večina moških) še posebej pa tistemu delu moških, ki jim vlada vizualni emocio. Le vizualni emocii prepoznavajo skupna merila estetike, zato lahko ti prepoznavajo tiste, ki jih izpolnjujejo in jih v tem pogledu tudi izpostavijo. Vse to ni težava, če si zdaj mi zmotno predstavljamo, da je to edini in glavni ključ privlačnosti. In ker morda sami ne privlačimo osebe, za katero si želimo, da bi jo privlačili, to hitro povežemo z neizpolnitvijo naše vizualne narave (sklepamo, da nismo “dovolj” lepi, da bi bili privlačni!) naj ponovno opozorimo, da je to popolnoma nenaravno sklepanje, je pa vgrajeno v številne svetove in podlaga številnih kulis. Tak človek si namreč začne čezmerno prizadevati, da bi izpopolnil svojo estetiko. Začne se pri oblačenju, stilu oblačenja s katerim bi radi bili podobni tistim, ki se nam zdijo kul, potem pridejo hujšanja, ličenja, frizure in ko vse to ne zaleže, še lepotna kirurgija. Če tak človek vmes ne naleti na razumevanje teorije REI, je v velikih težavah! Nikoli namreč ne more doseči vsesplošne privlačnosti, ker ne ve, da je on tudi vizualno povsem drugačen v vsakem svetu.
Skupna estetska merila ima zgolj manjše število ljudi, vsi ostali pa imajo svoja ali pa je to v njihovem svetu povsem nerelevantna komponenta privlačnosti. Oseba X pa si kljub temu lahko začne stvari razlagati v napačno smer in notranje nezadovoljstvo se stopnjuje. Kulise, ki jih v tej smeri gradi, potrebujejo “zunanjo potrditev” zato bo ta oseba v svojem okolju ves čas iskala ljudi, ki bi ji to potrdili, torej nekaj v kar sama ne verjame in logično je, da to ne gre. Tako je taka oseba na osnovi napačih predstav iz okolja obsojena na nezadovoljstvo, nesprejemanje. Njeno ravnanje pa seveda onesrečuje tudi druge, saj bo tak človek zelo težko zvest svojemu partnerju. Noben partner mu namreč ne more zagotoviti trajnega potrjevanja kulis, zato potrebuje novega, takšnega, ki v smislu potrditve še višje kotira … in zdaj smo kot primer obdelali le drobno stvar, podobnih zmotnih predstav v našem svetu pa je na tisoče. Težava je, da si tak partner sploh ne more ustvariti kakovostne zveze.
Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.
Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.