REI je novo razumevanje človeške psihe. Predstavlja temelje delovanja našega uma in osvetljuje ozadje naših misli. In čeprav je iz mnogih zgodovinskih virov očitno, da so s tem znanjem razpolagale že starodavne civilizacije, ni jasno, kako je lahko bilo to izgubljeno in nam ostalo toliko časa prikrito.
Vsaka informacija, ki jo naše telo zazna v okolici, pa naj bo to beseda, ki jo slišimo, slika, ki jo gledamo, ali pa vonj, ki ga zaznamo, se za nas spremeni v podatek šele, ko čutno zaznavo obdelajo naši možgani. Ti so zmožni sprejeti ali zavrniti, ovrednotiti ali obrniti po svoje prav vse. Tako vsak človek, nezavedno, od prvega trenutka življenja ustvarja svoj lastni svet, ki ga dojema kot edino obstoječo resnico. Ker živimo vsak v svojem svetu, pa verjamemo, da so enaki tudi vsi ostali svetovi, in čeprav slutimo, da so med nami razlike, si le težko predstavljamo, kako zelo različni so naši svetovi. Te razlike in njihovo nerazumevanje pa so vir vseh naših težav v medsebojnih odnosih.
Zavedali smo se, da ustvarjajo naše misli zavedni in nezavedni procesi. Vendar to ni bilo dovolj, da bi lahko razumeli izvor temeljnih razlik med nami. Vse doslej nismo sprevideli, da delujejo v naših možganih trije neodvisni sistemi, ki se med seboj močno razlikujejo po svojih lastnostih in delovanju. Vsak od njih je razum zase in vsak hoče imeti prevlado. Čeprav se borijo za oblast, pa drug brez drugega ne morejo, in čeprav imajo področja delovanja razdeljena, lahko eden od njih druga dva povsem preglasi. Razmerje moči med njimi se vzpostavi v obdobju odraščanja, to pa za vse življenje določi naš značaj. Našemu svetu lahko zavlada kateri koli od njih.
Med razumi so mogoča naslednja razmerja:
Na prvo mesto se lahko postavi eden od razumov, drugima dvema pa preostane podrejena vloga.
Na prvo mesto se lahko postavita skupaj dva razuma, in tako ostane v podrejenem položaju en sam.
Razmerje moči se lahko razporedi po ključu: najpomembnejši, srednje pomemben, najmanj pomemben.
Tako dobimo dvanajst različnih postavitev, ki predstavljajo dvanajst človeških značajev.
Opisane tri razume bomo odslej imenovali Racio, Emocio in Instinkt. Takoj pa je treba dodati, da njihova imena nimajo veliko skupnega z doslej znanim pomenom teh besed; tako Racio ni razumen, Emocio ne čustven in Instinkt ne nagonski.
Tabela prikazuje dvanajst človeških značajev. Velikost črk ponazarja razmerje moči med razumi.
Že samo z ogledom preglednice značajev lahko ugotovimo, da predstavljajo prvo vrstico značaji, v katerih prevladuje Racio, v drugi je prevladujoč Emocio, v tretji Instinkt, v zadnji vrstici pa so tako imenovani parni značaji, ki imajo prav zaradi te svoje dvojnosti posebne lastnosti. Tako lahko podobne značaje povežemo v štiri skupine s podobnimi lastnostmi.
Lastnosti najpomembnejšega razuma v značaju so hkrati prevladujoče lastnosti tega značaja.
Razumi so popolnoma enakovredni – noben ni boljši ali slabši od drugega in vsak ima prednosti in slabosti, so pa različno prilagojeni različnim okoliščinam. Instinkt se najbolje obnese v pomanjkanju, Emocio je ustvarjen za izobilje, Racio pa je najbolj učinkovit v hitro spreminjajočih se razmerah. Posamezni razum je tako v določenih okoliščinah uspešnejši od drugih dveh.
Instinkt
Instinkt je najstarejši razum. Temelj njegovega sveta so različni strahovi, ki jih dodeljuje vsaki stvari in vsem okoliščinam. Verjame, da v svetu slabo prevlada nad dobrim. Njegova prvinska naloga je varovanje, zato je njegovo delovanje usmerjeno k prepoznavanju nevarnosti v okolju. Njegova obramba je beg. Instinkt je izrazito previden, nezaupljiv, sumničav in ponavadi črnogled. Njegov ključni motiv je zavist. Po naravi je delaven in skrben, ustvarjalen in zvedav. Instinkt je zadržan in od vseh razumov najbolj čustven, saj se iz strahu pred izgubo močno naveže na bližnje. Pogosteje vlada ženskam.
Emocio
Emocio je nasprotje Instinkta. Razmišlja s slikami, te sestavlja v mozaike in jih povezuje v celoto. Verjame, da v življenju prevlada dobro nad zlom. Njegova prvinska naloga je prepoznavati osebke, ki so okolju bolje prilagojeni kot on. Je izrazito zaupljiv, že kar lahkoveren, in vse vidi rožnato. Hrepeni po novih izkušnjah, rad potuje, je družaben, celo lahkoživ, len, brezbrižen in neodgovoren. Je odličen improvizator in rojen uživač. On mora biti v središču pozornosti, zato s svojim početjem pogosto spominja na otroka. Žene ga tekmovalnost, njegova obramba pa je napad. Pogosteje vlada moškim.
Racio
Racio je najmlajši razum. Deluje analitično in razumno, zato se zdi premišljen, zrel, odrasel. Zanj sta značilna predvidevanje in načrtovanje. Racio je edini razum, ki se ga zavedamo, zato ga dojemamo kot zavest. Obvladuje števila in besede, je natančen in dosleden, sistematičen in preračunljiv. Ni ustvarjalen in ne pozna sočutja. Žene ga pohlep, vlada pa enako pogosto moškim in ženskam.
Sami svojega značaja ne moremo prepoznati. Razlog za to se skriva v tem, da se presojamo s svojim prevladujočim razumom, ki je naravnan tako, da je izhodiščno vedno naše lastno razmišljanje. In v tem, da primerjave z drugimi v resnici nimamo, ker te spet presojamo po svojih miselnih vzorcih. Tako vsak um zase meni, da je razumen, pravičen in da ima prav, zato sprejemajo ljudje v enakih okoliščinah različne odločitve.
Druga težava pri prepoznavanju značajev je v miselnih procesih, saj vodijo različni do enakega rezultata. Ker vidimo pri ljudeh le rezultate njihovih razmišljanj, ne pa tudi poti, po kateri so prišli do njih, presojamo njihova dejanja vsak po svoje. Zaradi tega prihaja med nami ves čas do medsebojnega nerazumevanja, vendar tega najpogosteje sploh ne zaznamo.