Na sprehodu skozi mesto so nam v oči padli plakati mednarodne dobrodelne organizacije in nam dali misliti, da bi bilo zanimivo na dobrodelnost pogledati v okviru vladavin različnih razumov.
Dobrodelnost je v svojem bistvu Instinktova lastnost. Posameznike, ki imajo v svojem značaju močen Instinkt, motivira nesebična skrb za ogrožene in ranljive ljudi, zanemarjene živali in onesnažen planet. Oni so tisti, ki opazijo, da nekdo potrebuje pomoč, jo organizirajo in v večini so oni tisti, ki se odzovejo pri majhnih ali velikih dobrodelnih akcijah.
Kako se z Instinktovo dobrodelnostjo okorišča Racio?
Če se spomnimo, je Racio razum, ki ne pozna niti čustev niti sočutja ter ga motivira denar in dobiček. Sistem je zastavil tako, da se denar na koncu vedno steka v njegove roke in ustvarja vedno večje razlike med prebivalstvom. In tudi dobrodelne organizacije niso izjema. Predvsem pri globalnih organizacijah smo priče, ko gre večina denarja za organizacijo samo in manjši del za konkretno pomoč ogroženim. Ko se Racio odloči, da bo dobrodelen, je to zato, ker je izračunal, da bo od tega nekoč imel korist. Slikal se bo s predimenzioniranim donatorskim čekom, kjer bo za vse čase zabeleženo kaj in komu je podaril. Po drugi strani pa je na primer, v večini zveznih držav ZDA kaznivo podariti hrano brezdomcu. Vidimo, da Racio podjetno izkorišča Instinktovo dobrodelnost.
Kaj je z dobrodelnostjo v Emocijevi družbi?
Emocijo prav tako ustvarja sistem, kjer so le on in njegov krog tisti, ki imajo dostop do izobilja in dobrin. Z revščino in težavami drugih se ne ukvarja. Spomnimo se na primer bede tlačanov v času fevdalizma. Seveda tudi Emocio pomaga drugim, vendar je to stvar trenutnega navdiha in je del slike, ki jo v tistem trenutku ustvarja o sebi. Religije so Emocijev izdelek in dobrodelnost kot dolžnost je prisotna v številnih naukih. Z ustrahovanjem pred božjo kaznijo, če ne sledijo nauku, Emocio izkorišča Instinkte, da darujejo tudi njemu (»božjim predstavnikom na Zemlji«) in ne le soljudem.
Instinktova enakost
Instinktova družba zaradi težnje po enakosti, ustvarja situacijo, kjer imajo vsi enako malo, oziroma veliko. Zato v taki družbi ni dobrodelnih dogodkov, kot jih poznamo v Racijevi druži. Ima pa ta težnja po enakosti slabe plati, ker posega v druge sfere, kot je izražanje individualnosti, dvigovanje iz povprečja,… samo to je že druga zgodba.
Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.
Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.