Zakaj se naši razumi prepirajo

To je pa vprašanje podobno temu, zakaj se dva soseda prepirata za meter zemlje, si zaradi tega nagajata, uničujeta drug drugemu pridelek, ko bi pa v slogi oba imela več na koncu in to tudi če bi tisti meter za katerega se prepirata izginil.
Je tudi vprašanje zakaj se toliko ljudi prav aktivno ubada s tem, da bi škodili uspešnim zgodbam.

Odgovor je nesprejemanje. Ljudje, ki se sprejemajo tega seveda ne počnejo, ker se pri njihovih razumih ne odrazijo lastnosti značilne za nesprejemanje (pohlep pri Raciu, prekomerna tekmovalnost pri Emociu in zavist pri Instinktu) to so tako imenovani rušilni motivi, ki na koncu lahko uničijo celotno civilizacijo in to se zgodi ne glede na ekstremno ceno, ki jo za to “uničenje” plača prav vsak. V stanju nesprejemanja človek deluje tako, da ima raje sam manj ali celo nič kot pa da bi imel nekdo drug nekaj več. To zveni nelogično in neverjetno, pa vendar lahko to ves čas opazujete v vaši neposredni okolici. Prav ta koncept razmišljanja in delovanja. Redkeje pa ljudje to opazijo tudi pri sebi, saj si tega ne želimo priznati, niti razmišljati o tem, da smo taki. O tem govori uvodni dialog med Erosom in Malekom, 9. svet. (zato se tudi piše Malek – mali človek.) Pri tem ni mišljeno, da je majhen v rasti ali na družbeni lestvici, majhen je samo v svojem razmišljanju. Tukaj lahko opazujemo tudi enega od mejnikov med sprejemanjem in nesprejemanjem. Kdor se sprejema in mu nekaj, kar je ustvaril nekdo drug ni všeč, tega pač ne bo kupil in je stvar zanj zaključena. Kdor pa se ne sprejema, se tukaj ne ustavi, ampak bo to stvar tudi nekomu drugemu oznanil kot “slabo” ali pa se bo celo na različne načine potrudil, da tej stvari, ki zanj ne predstavlja neposredne škode, ne bi uspelo.


Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.

Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.

Naročite svoj izvod zdaj.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.