Šport in REI

Športne dejavnosti so izraz motoričnega Emocia. Včasih so bile namenjene preživetju (lov), druženju in zabavi. To so aktivnosti, kjer se gibalni Emocio v polnosti izraža, saj vključujejo telesni avtomatizem, motoriko gibov, prostorsko orientacijo, impulzivnost, improvizacijo in tekmovalnost. Športne aktivnosti so en od načinov, ki se jih Emocio poslužuje, da uresniči slike o sebi, ki so v njegovem svetu največ vredne:
da je v središču pozornosti, da je najboljši, da tekmuje/premaguje/zmaguje, da drugi navijajo zanj in slavijo njegove sposobnosti. Z zmago prideta tudi ugled in prestiž, kar je v Emocijevem svetu tudi zelo cenjeno. Športniki imajo lepo oblikovana telesa, to pa je povezano tudi z vizualnim Emocijem ter vsem, kar on povezuje z estetiko.

Po napisanem zato verjetno ni več presenečenje, da so vrhunski športniki po značaju Emociji.
Za načrtovanje in strategije ne potrebujejo Racia v svojem značaju. Na svoj način namreč načrtujejo tudi oni, in sicer tako, da se spomnijo slik, vzorcev ali detajlov prejšnjih podobnih izkušenj. Ta vizualna kapaciteta je močno orožje in zato so Emociji tudi odlični šahisti.

Emocijeve aktivnosti so direktne: cilj je zadeti tarčo, premagati razdaljo, tekmeca, pa naj bo to človek, žival ali predmet. Prav tako je pomemben status tekmeca: več vredna je zmaga nad nekom, ki je »več vreden«, kot nad nekom, ki je kot tekmec »manj vreden«. Ne gre za številke (te so Racijeva domena), temveč primerjava z drugimi (več/manj, boljši/slabši). Če se spomnimo Emocijeve družbe, v njej velja zakon močnejšega. To je tudi Emocijev princip v športu. Zmaga močnejši, boljši, hitrejši. Čeprav zveni logično, bomo v naslednjem odstavku videli, kako je v Emocijevo dejavnost posegel Racio ter ji dodal svoje vrednote.

Šport v Racijevi družbi

Raciu ni všeč, da je v družbi področje, na katerem je drug razum boljši do njega. Zato Emocijevo dominanco v športu »kastrira« na način, da v Emocijevo dejavnost uvede svoje elemente: časovne in prostorske omejitve, štetje (številke postanejo pomembnejša od poguma, boja,…), v igro uvede formacije, strategije, natrenirane akcije in s tem omeji Emocijevo spontanost, avtomatizem in improvizacijo. Uvede red in disciplino. Postavlja kratkoročne in dolgoročne cilje. S pogostim spreminjanjem pravil, dovoljenih materialov, oblik pripomočkov (smuči, loparji, žoge, dresi,…) poskrbi, za Emocijevo frustracijo, saj se mora vsako sezono znova »iskati«, on pa si polni bančni račun, s prodajo nove opreme ter kaznimi za kršenje pravil.

Racio organizira, postavlja sisteme, zato so z njegovega stališča poenotena pravila in kriteriji pravični, ker tako zagotovijo enako izhodišče za vse tekmovalce ter primerljivost rezultatov. S pravili in določili postavi razmejitve med posameznimi disciplinami. Tudi dovoljene odklone določi Racio. Ključno mu je, da ustvari čim bolj objektiven sistem, ki deluje po zastavljenih kriterijih, sicer rezultatov ne prizna. Omejevanje Emocijeve narave v Racijevem sistemu v veliko primerih vodi v nesprejemanje Emocia, ker se ne more v celoti in svobodno izražati. Emocio lahko svoje frustracije izraža skozi pretirano tekmovalnost, nasilje, zapade lahko tudi v različne oblike odvisnosti.

Racio je pri športu ohranil značilnost Emocijevega funkcioniranja – lik junaka, kult osebnosti -ter mu dodal svojo komponento – denar. Najboljši športniki so v Racijevi družbi vredni ogromne vsote denarja, kljub temu ga na koncu pristane največ v Racijevih in ne Emocijevih rokah. Ko je Emocijo v vlogi navijača, se istoveti s simboli in pripadnostjo skupini. Racio to uspešno vnovči s prodajo simbolov, opreme, ki navijača povezujejo s skupino in glavnim junakom, prenosi in reklamami. Ste se kdaj spraševali, kako to, da je tako velik del marketinga na finančno močnih športnih dogodkih namenjen promociji stav, alkohola in tobaka? To so področja, ki neposredno nagovarjajo Emocijeve potrošnike in Raciu prinašajo velike dobičke.

Za primer značilnosti Emocija in racija v športu si na kratko poglejmo kolesarjenje in njegovo najprestižnejšo dirko po Franciji, ki ravnokar poteka. Racio je v kolesarjenje vpeljal strateške pristope. Dan, ko smo se veselili etapne zmage Primoža Rogljiča, pa smo lahko opazovali, kako izgleda Emocio, ko se mu ni potrebno podrejati ekipi.

V tem zapisu smo želeli pokazati, kako vsak razum prispeva svoje značilnosti k športni dejavnosti. Z vidika REI lahko nazorneje vidimo in razumemo v čem se razlikujeta, naš namen pa ni njune razlike kakorkoli vrednotiti.


Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.

Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.

Naročite svoj izvod zdaj.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.